Sam kot poslanec DZ RS trdim: Ne sme nas biti strah ali pa sram, da bi povsod ponosno pokazali, da smo Slovenci.
Naslov za današnji poslanski blog se mi je porodil med prebiranjem moje zadnje pridobitve – knjige Slovenci in Slovenija v zgodovini, kjer Aleš Maver v uvodniku “pokara” zgodovinsko ne – zavest našega naroda: “Slovenci že dolgo nismo znani kot narod, ki bi imel svojo zgodovino posebej v čislih.”
Škoda kam nas pelje pot, glede na besede iz govora ki se je odvil pred več kot 100 leti, govora narodnega buditelja Jožefa Klekla, davnega leta 1919. Namreč, ta je 17. avgusta 1919, pred več kot dvajset tisoč zavednimi Slovenci svoj govor zaključil : “Povsod pokažimo, da smo Slovenci!”
V 18. stoletju pa tudi v začetku 19. stoletja smo bili Slovenci razdeljeni in nato nekateri »zamejski« po volji velikih sil odtrgani od matičnega naroda, na skoraj vseh straneh naše male domovine. Na Zahodu težave s fašisti (Trst), na Vzhodu težave z boljševiki… in drugod.
V posebej težkem položaju so bili prekmurski Slovenci, ki so bili v tistih časih narodno zapostavljeni in poniževani v krempljih takratne »boljševistične« Madžarske.
In kot se je do sedaj sicer le redko dogajalo, smo takrat in v redkih drugih težkih trenutkih, Slovenci znali stopiti skupaj in se povezati – pokazati svojo močno narodno zavest in premagati »sovrage« in nasprotnike naroda. Takrat leta 1919 so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom tudi s pomočjo velikih sil – zmagovalk I. svetovne vojne. Pozneje, šele po več kot 70. letih smo zbrali izjemen pogum, izvedli plebiscit in izglasovali, dosegli ter izbojevali pravo svobodo in samostojnost. Še danes smo lahko ponosni na vse to in na vsakega narodnega buditelja. Od A. M. Slomška, Jakoba Aljaža, iz časa 19. stoletja, do zgoraj omenjenega Klekla iz začetka 20. stoletja. Ne smemo pozabiti Ivana Omana in članov DEMOS-a, buditelja demokratične misli dr. Pučnika, do osamosvojiteljev in osvoboditeljev, brigadirja Krkoviča, Janeza Janše in drugih. Ne samo, da smo lahko – moramo biti ponosni nanje in nase.
In vse to nam je uspelo, ker smo bili ponosni, da smo Slovenci in ker smo želeli biti samostojni, korajžni ter pokončni Slovenci. Naše korenine, naše dede, našo kulturo in naš materin jezik smo spoštovali in jih dali na prvo mesto – pred nas same. To je pravi ponos na svoj rod. In kje smo danes?
Danes, v času globalizacije je narodna zavest omajana. Nismo več tisti pravi, kot smo bili v večini leta 1990 ob plebiscitu, nekatere pa celo daje nostalgija po prejšnji državi in sistemu. Kaj je botrovalo temu, se sicer sprašujejo le tisti, ki so si stari sistem in vse zgodovinske nepravice (nekatere prej opisane) izkusili na svoji koži. Biti v koži »malega« slovenskega naroda v zadnjih desetletjih pred osamosvojitvijo ni bilo lahko, kaj šele da bi bilo prijetno.
Danes po ulicah glavnega slovenskega mesta velikokrat naletimo na tuje govorice in sproščene klepete med ljudmi – prišleki iz t.i. balkanskih republik. Pomisliš; verjetno so turisti, ali pa tudi ne. Nekateri ne znajo jezika države, ki jih hrani. Odrasle osebe, od voznikov taksijev in avtobusov, nadalje raznih prodajalcev pekovskih izdelkov in slaščičarjev, do gradbenikov, govorijo vsak v kakem od svojih maternih jezikov. Ne želijo biti Slovenci in se ne želijo naučiti našega jezika. Zato tudi ne vzpodbujajo svojih partnerjev in otrok, da bi ga spoštovali. Iz navedenega se moramo tisti »staroselci« Slovenskega naroda vprašati kaj smo delali narobe in kakšna je bila zadnja desetletja naša zavest, ter vzgoja otrok in mladih. Pa tudi delavcev imigrantov.
Zaradi dela, ki ga opravljam karseda vestno, sem se v začetku iztekajočega se mandata, odločil najeti v Ljubljani manjše stanovanje. Želel sem si, da mi ostane več časa za delo, ki bi ga sicer porabil za prevoz na delo. In ko so se seje v Državnem zboru ali drugi dogodki prevesile v noč sem prespal v tej garsonjeri. Naslednji dan sem se včasih peš ali s kolesom odpravil v službo.
Zato lahko povem iz prve roke svoja opažanja, slike iz glavnega mesta, ki mi niso všeč. Lahko bi jih tudi »foto-arhiviral«, a se za mojo osebnost in funkcijo to ne spodobi, zato ostajam pri opisnem sporočilu.
Grem iz dela v poznem popoldanskem času in srečam najstnika stara blizu 20 let. Eden je oblečen v majico s sliko »Tita« in drugi »Che Guevare«.
Naslednjič vidim uporniškega mladeniča, oblečenega v črno majico z veliko rdečo peterokrako zvezdo, ko pravkar »odmakne pete« od napisa »smrt kapitalizmu, svoboda narodu«. Popacal pa je malo prej sveže pleskano fasado neke mestne hiše. Malo naprej je verjetno »taisti« pred tem dodal še napis »Tito volim te«. To je »lepota« zelene Ljubljane?! Ampak lastniki pridno pleskajo. Pleskajo pa se tudi z grafiti popackane javne zgradbe. Tudi take, ki so zapisane kot kulturni spomeniki nacionalnega pomena. In dragi bralci; javne zgradbe se pleskajo za vaš-naš denar. Večkrat sem srečal na delu take slikarje – »socialne kulturnike – kulturne socialiste« in razne borce za socialne pravice, ki svoje zahteve pač izražajo na svoj način, ker verjamejo v svoje umetniške talente. In ne samo to, menijo, da imajo pravico, da za svoje neokusne umetnine tudi zaračunavajo. Na primer državi Sloveniji.
Menijo pa tudi: Da imajo pravico do brezplačnih prostorov za svoje ustvarjanje, ki pa jih v nekaj letih po njihovi uporabi ni več mogoče uporabiti niti za hlev. Verjamejo tudi, da pa jih po potrebi lahko oddajo naprej za plačilo drugemu najemniku, ter da jim pripada pravica do plačila mesečnih prispevkov za zdravstveno, socialno varstvo, ter ZPIZ, s strani RS torej na račun vas – mene. Tako da moje mnenje je, da ni vsaka risba slikarska umetnost in da ni vsak, ki sam sebe sicer razglaša za likovnega umetnika slikar. Če pa vendar slika že 10 let, pa letno ne proda nobene lastne slike, s katero bi pokril vsaj eno mesečne življenjske stroške, mu je treba jasno reči: »Pojdi torej preživet na globalni trg, dragi likovni umetnik ali pa delaj kaj iz česar se da pre – živeti.«
Medtem se drugim talentiranim mladim ustvarjalcem dogaja, da niso deležni takega »suporta« kot bi jim pripadal, ker denarja iz državne vreče dejansko zmanjka. Zmanjka ga pa še vedno do sedaj, pod katerokoli Vlado. Zato je potrebno imeti red ta Vlada tega reda in pravičnega nagrajevanja svojih najboljših talentov ne zna narediti in nagraditi.
Če se izrazim provokativno; sedaj ob (pred) novimi volitvami v DZ RS, ko spet »diši« malo desno – sredinsko smo lahko spet pozitivni.
Pod trenutno levo vlado gre naša kultura, naša narodna zavest in tudi naše gospodarstvo strmo navzdol. Pod t.i. dosedanjimi levo-sredinskimi vladami, se je v zadnjem desetletju delalo tudi škodo našim mladim, našim družinam in zanamcem. Kakšen gospodar (npr. Minister za kulturo), podeljuje statuse zaposlenega v kulturi po političnih barvah ali pa nasploh na pamet? Kakšen gospodar (npr. Vlada) sicer ne naredi nič, ko mu mladi, izobraženi, talentirani kadri odhajajo v tujino, ker v Sloveniji ni mogoče dobiti dela (brez VIP) za »kulturno« plačilo. Kakšen gospodar – PV Vlada RS pa si če dovoliš, da tvoj minister reče, da lahko slovenski podjetniki (ki potarnajo nad poslovnimi pogoji in slabim okoljem) selijo svoja podjetja kamorkoli, npr. v BiH. Sicer je sistem kadrovanja in zaposlovanja v javni upravi in lokalnih skupnostih slab, zastarel, in nepravičen; veze, spletke in izbira po načinu najmanjšega odpora ter vloženega truda. Kakšen gospodar daje prednost nelegalnim priseljencem pred lastnim ostarelim državljanom…dober že ne.
In ne le, da se pod levimi vladami hitro ugotovi ta šibka točka negativne selekcije in neuspešnost v vseh uradih, javnih agencijah in po pisarnah lokalnih skupnosti, ampak se ob tem večina teh »VIP zaposlencev« še odkrito spogleduje, »koketira« in »agitira« z vsem kar pride od drugod, kar je tuje in po njihovo novo ter moderno. Na našo kulturo in spodbujanje narodove zavesti pa se dejansko pozablja. Najbolj se to vidi prav v Ljubljani, ki postaja vedno bolj mednarodno in priseljensko mesto. Vse kar malo zadiši po slovenskih koreninah, po tradiciji in slovenski kulturi je zastarelo. Obstaja antipatija do vsega kar je Slovensko; slovenska narodna noša je zastarela, diatonična harmonika je zastarela, slovenska glasba je »kravja muzika«, po tujih napisih, imenih na lokalih sodeč pa je tudi slovenščina zastarela. Vsi ostali jeziki, mednarodni in »balkanski« so torej »KUL« in ljudje ki jih uporabljajo so »IN«. Zagovorniki Slovenske vojske smo zastareli in sovražni, ker je našega naroda strah svojega lastnega Slovenskega vojaka. Zagovorniki vsega tujega in t.i. borci za enakost, za razne pravice ljudi in živali, socialni pravičniki in drugi »nevladniki« so moderni in kreativni, četudi so že desetletje prisesani na državne jasli, ali celo na socialno pomoč. Torej dragi bralci – moji »ljubi Slovenci«, kam usmerjamo svoj vlak, je odvisno od nas.
In če bomo uspešni na volitvah ga, bo nova koalicija in nova Vlada, … ta naš slovenski vlak usmerjala spet proti napredku, pravičnosti in blagostanju. Naši cilji so, da se spet približamo vrhu sedemindvajseterice držav članic EU. Ob tem pa smo in bomo spodbujali Slovensko kulturo, spoštovali materni jezik in budili narodno zavest.
Ali vam je to narobe? Ne, vem da vam je v večini tako prav.
Ni pa prav raznim borcem za socialno pravičnost, za svobodo depolitiziranih in podjarmljenih medijev, kričečim nasprotnikom t.i. sovražnega govora, borcem za vodo, za zrak, borcem proti kapitalizmu ter t.i. revolucionarjem brez razloga.
Toda biti borec …četudi za »zaščito rdečega vrtnega polža, invazivnega škodljivca« se nekaterim zelo splača.
Poročila o izvedenih programih, ki so bili plačani v milijonih evrov s strani države v preteklih letih za »nevladnike« se bodo spet zahtevala.
Imamo demokracijo, imamo demokratično izvoljene poslance in tržno gospodarstvo, ki je osnova za uspešno državo. Ni vse odlično v tem sistemu, a je trenutno najboljši najdeni sistem v EU, v Evropi in v svetu. Kdo so torej zagovorniki stare socialistične ureditve in bivše propadle države Jugoslavije iz katere smo odšli?
Privilegiranci, priseljenci iz Balkana in nekateri bivši politični funkcionarji CK ZKS sekretarji… ??? Najbrž. Tem misli še vedno nostalgično begajo nazaj v staro državo, kjer so živeli po in od vez. Medtem ko nekateri trenutni ministri te Vlade odkrito koketirajo le s tistimi kolegi iz trenutnih ter bivših socialističnih sistemov, so seveda ti privilegiranci spet dobili krila in pogum, da zagovarjajo staro prisiljeno propadlo socialistično združbo.
Ta Vlada ni poskrbela za svoje ljudi – Slovenci nismo njena najljubša družba. Čeprav bi morala vsaka vlada posnemati vsakega dobrega slovenskega kmečkega gospodarja.
Dober gospodar in gostitelj vsakega nadležnega, žaljivega in agresivnega gosta običajno odslovi iz svojega doma, bivališča ali iz zabave. Sam sem zato, da damo Slovenijo spet Slovencem. Dobrodošli so pri nas spodobni in spoštljivi gostje – prišleki, tujci, ki želijo pri nas delati in ustvarjati v skladu z našimi zakoni in tradicijo.
In ne glede na trenutno stanje verjamem, da bodo Slovenci na volitvah v DZ RS 22. 3. 2026 v večini podprli Slovenstvo.
Moj moto je še vedno; »Za spodobno življenje in učinkovito državo«. Tokrat pa dodajam še: »Povsod ponosno pokažimo, da smo Slovenci!«
Ostanite zdravi in vse dobro.
Jožef Lenart, poslanec DZ R Slovenije