STALIŠČE JOŽEF LENART, PS SDS na
Predlog Zakona o hrani, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada
Potreba po hrani je osnovna človekova potreba, torej je hrana osnova za naše preživetje. Prehranska samooskrba, prehranska varnost ter varnost hrane so naša skupna odgovornost saj varnost hrane vpliva na zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj. Zakon o hrani je torej pomemben…
V predlog zakona se prenaša vsebine iz Zakona o kmetijstvu, (Zkme-1), in sicer se prenašajo vsebine, povezane z verigo preskrbe s hrano, dodaja pa se tudi nove določbe zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo. Sedaj veljaven zakon o kmetijstvu je bil že večkrat popravljen in dopolnjen, zato je postal (tako pravi predlagatelj) zelo obsežen in s tem težje pregleden. Namen ter cilj zakona je zagotoviti učinkovite pravne podlage za proizvodnjo kakovostne hrane, ter vzpostavitev učinkovitega sistema na področju kakovosti hrane, organiziranosti agroživilskih verig, trga s hrano, varovanje potrošnikov ter varovanje interesov proizvajalcev. Zagotoviti moramo optimalne pogoje za razvoj agroživilskega sektorja v državi in s tem učinkovito delovanje verig preskrbe s hrano.
Bistvene novosti Zakona o hrani glede na obstoječo ureditev v Zkme-1 so:
– uvedba strožjih sankcij za kršitelje shem kakovosti,
– uvedba uporabe in določitev pogojev za uporabo oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije za živila, ki so pridelana in predelana v Sloveniji,
– uvedba nove sheme kakovosti Zlati standard dobrobiti
– zakon daje večji pomen varuhu odnosov v verigi s hrano
V PS Slovenske demokratske stranke smo mnenja, da so to nekatere dobre rešitve, saj označevanje živil, pa tudi oznaka z grafično podobo zastave RS, lahko doda nekaj točk za red na trgu, pa tudi motivira slovenskega kupca, da bolj poseže po domačih proizvodih, ki so kvalitetnejši, sledljivost kaj vse vsebujejo, pa je gotovo boljša kot je pri hrani iz nekaterih drugih članic EU, in tretjih držav. Pozdravljam tudi certifikat za manj izgub hrane, ki je namenjen za vse člene verige preskrbe s hrano in bo zagotavljal skladnost obrata z merili certifikata oz. znaka.
V praksi torej nismo preveč uspešni pri zmanjševanju izgub hrane in manjšanju količine hrane v smeteh. V Sloveniji smo leta 2023 zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca, kar je skupno nekaj manj kot 165.000 T, leta 2024 pa je bilo že 168.000 ton odpadne hrane ali skoraj 79 kg na prebivalca, kar je naravnost strašljiva številka. Če torej človek poje 1-1,5 kg hrane/dan je bilo zavržene za 134.000.000 dni hrane za eno osebo, ker pa ima Ptuj približno 23000 prebivalcev, ti potrebujejo 28.750 kg hrane/dan,
168.000.000 kg hrane, ki smo jo Slovenci zavrgli = 584 dni hrane za mesto Ptuj, kar je za 1,5let. Zato je torej nujno, da se naredi več v tej smeri, kar je naloga MKGP. Okrog določenih rešitev zakona obstajajo nejasnosti in deležniki so pri javni obravnavi podali nekatere dobre predloge, ki se jih ni slišalo in upoštevalo.
V PS SDS zakonu nismo nasprotovali.