Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Osnovni šoli: Uvedba predmeta računalništvo in informatika v OŠ
Živimo v informacijski družbi za katero je značilno spremenljivo, t.i. turbolentno okolje in trendi za razvoj družbe se spreminjajo iz dneva v dan. Dejansko več ni delovnih mest z večjo dodano vrednostjo, ki bi se jih dalo opravljati brez sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Prav tako vsak dan izumre kak poklic in se rodi kak nov. Skoraj vsak nov poklic pa je gotovo povezan tudi z odličnim znanjem računalništva in informatike. Ali če rečem drugače; predpogoj za zasedbo novonastalih, dobrih delovnih mest je odlična računalniška pismenost (IKT – kompetence). Če torej želimo kot družba sodelovati v tekmi za uspešnost in konkurenčnost delovnega okolja, moramo temu prilagajati tudi naš izobraževalni sistem. Posledično tudi učne načrte v OŠ; ti so zastareli. A kot smo slišali smo dobri. Tako vsaj pravi minister za vzgojo in izobraževanje.
Gospod Logaj je na 33. posvetu ravnateljev v Portorožu, novembra 2024 dejal ( citiram):
“Še vedno lahko govorimo, da je slovenski sistem vzgoje in izobraževanja v primerjavi z drugimi dober. Če želimo, da ostane dober in se še izboljša, pa so pred vsemi nami naloge, ki jih je potrebno zelo sistematično reševati. Zagotovo enega največjih problemov predstavlja kadrovska kriza, ki je ni mogoče rešiti iz danes na jutri. Zato mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki se trudite, da z velikimi napori zagotavljate izvedbo pouka,« je poudaril minister Logaj in pri tem izpostavil ključne cilje: visoke standarde znanja, zadovoljstvo učiteljev, učencev in staršev, in s tem nenazadnje tudi boljši ugled delovanja šolskega sistema v Sloveniji.”
Dobri smo, »ja«, a dobro za naše otroke ni dovolj. Potrebno bo, da smo vsaj prav dobri. Stremeti pa moramo, naš cilj mora biti, da bi bili odlični, da bomo potem vsaj prav dobri.
Glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o OŠ, ki smo ga na predlog Slovenske demokratske stranke, v tem tednu obravnavali v Državnem zboru:
Z zakonom o OŠ smo ponudili rešitev, da se končno uvede predmet računalništvo in informatika v OŠ, kot obvezni predmet.
Če to želimo doseči v nekem doslednem roku… 3 ali 4 let, moramo imeti pravno podlago. Torej, gre le pravno podlago za več računalništva in informatike v OŠ, s katero želimo povečati – izboljšati znanje računalništva že pri osnovnošolcih, da bodo nato (ko bodo le ti) naši dijaki, pri računalništvu in informatiki z oceno prav dobro.
Torej če je cilj nas, naše vlade in seveda našega šolskega sistema, da mlade opolnomočimo za življenje v tej informacijski dobi, da jih opolnomočimo, da bodo znali biti kreativni, da bodo znali kritično razmišljati, da bodo pozneje enakovredni drugim dijakom v EU, ter seveda, da bodo po končanju izobraževanja zasedali ključna mesta v naši družbi – t.i. digitalni družbi, jih moramo seveda oskrbeti s temi znanji že v mladih letih. In to moramo narediti – začeti že pri naših prvošolčkih.
Zakaj – zato, ker so izredno dovzetni za nova znanja in če jim jih bomo predstavili na prijazen način, skozi nove učne programe, ki so morda le uvajalni, bodo to znanje pozneje z lahkoto nadgrajevali. Kaj pa imamo/imate za izgubit? Razen če se ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ter vlada in koalicija ne čutijo sposobne za izpeljavo takšne spremembe.
»Aja« težave so v našem šolstvu na več, če ne na vseh področjih.
Najprej bi bilo potrebno narediti večji red, da bi se lahko učitelji posvetili izobraževanju. Nato bi bilo nujno zmanjšanje balasta, ter nekih anormnih količin podatkov, ter učenja na pamet itd. Pa učiteljev imamo premalo, če seveda gre zaupati našim »šolnikom« in t.i. SVIZ-cem, sindikalistom učiteljev in vzgojiteljev.
Vlada je predlog zavrnila. Sedaj morda še o tem, kaj poreče danes vlada, ko vse dobre predloge zavrača, v svojem mnenju; parcialne rešitve – nepopolne rešitve, mi bi to rešili na celovit način. »Uh« to pa znajo ponavljati pri vsakem predlogu opozicije ali ne?
Žal mi je, da imam občutek, da je morda naš izobraževalni sistem pretog, da bi sprejemal nujne spremembe. Sedanji deležniki, tudi učitelji pa so žal skoraj ostareli. Starostna struktura učiteljev, seveda ni v prid takšnim predlogom in pristopom, kot ga imajo mladi in moderni učitelji na Švedskem in Finskem. Za te pa pravijo, da so najboljši »šolniki«. In nekdo se morda boji kako bi ob vseh težavah sedaj še uvajali računalništvo. Čutiti je nek strah ali bo to šlo? Kaj bi z uvajanjem sprememb dosegli, ali nas bodo stale veliko truda – potem pa ne bo nič. Če se zadevo analizira, vzpostavi ter se zajamejo ter spremljajo vsi slabi in vsi dobri rezultati, učinki, ali bi te dobre stvari, ki jih navajamo prevladovale. Da morale bi.
V Slovenski demokratski stranki smo ves čas tudi zagovorniki dobrih pogojev za gospodarstvo, zato se moram dotakniti tudi tega, da bi lahko bila osnova za to, da bi ta naš predlog Vlada podprla in se ne izogibala dobremu predlogu tudi to, da je partnerstvo za spremembe že v letu 2023, torej takoj, ko se je slišalo, da bomo imeli spremembe v učnih načrtih, izrazilo razočaranje nad tem, da se v spremenjene učne načrte ni vključilo obveznega predmeta računalništvo in informatika za OŠ in srednje šole. Tako je partnerstvo za spremembe, dejansko v juniju 2023 podalo javno pismo, ki je bilo naslovljeno na predsednika Vlade Republike Slovenije, ministra za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije, medijem in pa vodjam poslanskih skupin. In v tem pismu se navaja, takole so takrat zapisali: »Danes smo na predsednika Vlade Republike Slovenije, ministra za vzgojo in izobraževanje naslovili javno pismo, uvedba obveznega predmeta računalništvo, informatika v osnovne in srednje šole.«
Podpisani, AmCham Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, združenje manager in drugi. Se pravi kompletni gospodarska združenj, gospodarstvo je nam in seveda naši spoštovani Vladi, že apeliralo, da naj se v OŠ uvede obvezen predmet računalništva in informatike, in to, da naj se to uvede do konec leta 2023.
Sedaj za zaključek; če bomo zaspali, ker pač menimo da smo dovolj dobri (tako minister izobraževanja), ter ne bomo šli naprej – ven s temi inovativnimi rešitvami, če ne bomo storili korakov naprej, do več znanja, in seveda, če ne bomo opolnomočili današnje mladine že že v rosni mladosti bomo zaostali za evropsko konkurenco. Če ne bomo naših šolarjev že danes začeli šolati in usposabljati za njihovo bivanje in uspešnost v sodobni digitalni družbi, potem bomo pač zaspali in nas bodo druge države Evropske unije, s katerimi nekako moramo konkurirati, že čez 10 let še bolj prehitevale po levi in desni. Tega pa smo slišali da si ta vlada ne želi. Ta vlada hoče delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ta Vlada poudarja pomen digitalizacije in več vlaga v raziskave in razvoj, ta vlada si želi inovativnih državljanov, ter veliko novih podjetij, slonečih na visoki tehnologiji, a hkrati ta Vlada reče koaliciji, da naš dober predlog, kljub apelom, ne podpre. In ga ni.
Hvala, ker ste si kljub veliki zasedenosti vzeli čas ter ste obiskali mojo spletno stran in prebrali komentar.
Tukaj namreč pišem, o pomembnih tematikah, ki se dotikajo naše lepe Slovenije, njene uspešnosti, ter blaginje njenih državljanov -Vas, ker mi ni vseeno.
Jožef Lenart, poslanec DZ RS